»Motiš se, absolutno se motiš, gre za to, da se je tvoje pisanje spremenilo, spremenilo se je, ker si bila drugje, tvoje dojemanje poezije se je spremenilo in to moraš upoštevati, zato moraš dovoliti, da se to pokaže v tvojem pisanju in da naredi svoje.«

»Prepoznati tišino, zamolčano rano /…/ Čas je zrel: živeti, živeti!«

»Mislim, da je pisanje besedil pesmi zelo dobra vaja za scenaristiko.«

»Pri dramskem pisanju me vedno zanima eksperimentiranje z različnimi formati, na kakšne vse načine je lahko besedilo podano in kakšno vlogo pri tem igra gledalec.«

»Če se ne motim, se samo enkrat pojavi beseda nežnost, in še to zato, da bi poudarili njeno odsotnost.«

»Muči me, kako naj to prelijem v pesmi.«

»Ampak sanjaš počasi, ker slišiš pesem.«

»Ko gre (pesem) skozi devet filtrov, ko je izčiščeno, takrat napišeš to. Ko je pesem narejena, jo zapišeš. Počakaš, da odzveni v tebi, takrat jo zabeležiš.«

»Gledališče je panj strasti, smeha in spopadov, sabljanja glasov in ščebetanja src.«